petek, 15. julij 2016

ODLOČITVE.

Včasih hitre, včasih hipne.

Za trenutek postanem in že se premislim. Samo še premislim in krenemo naprej. Včasih jedrnate, včasih tako oglate. Včasih tu, včasih pa tam – brez nas, v senci nezavednega. Ujete v trenutek so v trenutku pozabljene, a nekatere večne, nič več nespečne. Danes tu, jutri tam. Kam nam kaže kažipot življenja? Kam se usmeril bo življenjski kompas? Že smo tu, že nas ni več. Črka tu, črka tam. Nastane beseda. In v začetku je bila beseda. In za besedo je stal človek. Človek borec, kot jaz in ti, ki ni imel ničesar drugega več kot le besedo. Le lastna beseda ga je ohranjala pri življenju. Le zaradi lastne besede je vedel, da je živ, drugačen od ostalih. Le zaradi lastne besede se je ločil od živali. Beseda je pomembna. Pri otroku se čaka na prvo besedo, pri starcu na zadnjo. Poskrbimo, da bodo tudi naše vmesne besede odmevale v času, v sedanjem času. Upoštevajmo besede otroka, prisluhnimo besedam starca, a ne pozabimo; svet ustvarjamo mi, ki v rokah nosimo odločitve. Mi smo tisti, ki previjemo otroka. Mi smo tisti, ki pomagamo starcu čez cesto. Na nas odraslih, zdravih stoji človeški svet. Poskrbimo, da se bo odvrtel v pravo smer. Za katero pa nihče ne ve, katera je prava. A v enem se strinjajmo vsi, svet se mora vrteti dalje ne glede na vse. Ne glede na zadnji stavek se bo svet vrtel dalje, v to sem prepričan, a na kakšen način – o tem odločamo mi.




Jure Cegnar

15.7.2016.
Mavčiče.

ponedeljek, 27. junij 2016

PARALELNI SVETOVI

Vzporednost med oblaki je vzporednost med paralelnimi svetovi. Mar se ti svetovi potem kdaj pa kdaj križajo? Kaj sploh pomeni križati? Ali je to prečkanje poti, pozdrav mimoidočega ali kaj povsem tretjega? Ali mora biti oseba dalj časa prisotna v tvojem življenju? Kdo je za vas Znanec in kdo Neznanec? Komu bi prej odprli vrata svojega Srca? Mnogo vas poreče, da seveda znancu. A povem vam, da mnogo ljudi prej zaupa neznancu kot pa znancu. Za primerjavo bom dal dva sadova narave: jabolka in pomaranče. Predpostavljamo, da smo mi jabolka. In naš znanec je jabolko. Bi mu zaupali vašo veliko skrivnost, če veste da v njem tiči jabolčni črv, ki lahko ponese to skrivnost še med ostala jabolka – seveda ne. Potem pa se prikotali mimo pomaranča, vsa sladka in ljubezniva, v katero jabolčni črv ne zleze. No, njej pa bi zaupali. Včasih torej ne škoduje, če odkorakamo v svet in si privoščimo kanček zaupanja z neznanci. Kdo ve, mogoče postanejo naši dobri znanci? Sprememba okolja telesu vedno dobro dene, saj se drugače človek še zasedi in požene korenine – ups, saj nismo drevesa. In morda mimo zapiha topel puščavski veter ter vam odpihne rutinske misli, ki se vam že dalj časa kot škripajoča kolesa podijo po glavi. Tuc, toc, tuc, toc dela nonstop. Morda vam šele pogovor z daljnim afriškim vračem odstre zavese na vaših zaslepljenih očeh in nato spoznate, da vam (nam) je v bistvu prav fino. 



četrtek, 16. junij 2016

SLAB ČRV

Na stebru sedi črno-beli ptič,  
in si ogleduje novo žrtev,
- črva, ki je zdaj že mrtev,
saj ni storil nič od nič!

Ne da se ni premaknil,
zamišljeno je čepel na veji,
se spraševal o topli odeji,
in se v sanje je zamaknil.

Takšnega je našel ptič,
si ga vtaknil v usta,
da mu pod zobmi malo zahrusta,
rekel si je: »Pa saj je zanič

Bil je to namreč črv Gnilobe,
od njega ni bilo nič dobrega,
srce zaledenelo mu je od zlega,
da še trup mu je smrdel od Zlobe!


Foto: Peter Lauster


Jure Cegnar
10.6.2016.
Mavčiče.

torek, 14. junij 2016

OBVOZI

Ko hitiš po obvozni cesti,
življenje ti spolzi mimo rok avtomobila,
misleč, da držiš ga v pesti,
v resnici si ga odbila.

Ko sem ter tja hitiš,
opravkom delaš kljukice,
s tem le sebe izgubiš,
od tebe odleti del ptice.

Rešitev tvojega je časa,
da greš po cesti stari,
mogoče tam spoznala boš svojega asa,
ki igra na svoji črni kitari. 





Jure Cegnar
12.6.2016
Mavčiče

nedelja, 12. junij 2016

TEBI.

Ko v tišini življenja nate čakam,
v očeh se mi prikazuješ,
kot otroku mi čevlje preobuješ,
da z njimi proti cilju odkorakam.

V dežnem nalivu na pot krenem,
kjer stikata se Drava in Sava,
misel nate me obletava,
preden na srečanje s Teboj se zaženem.

Rad bi rekel;
rad Te imam,
vse zate dam!,
- nikoli se Ti ne bi odrekel.

A Tebe ni na spregled,
za mizo ostajam sam,
brez Tebe ne vem, ne kod - ne kam,
zato v roke vzamem daljnogled.

Na zemlji in nebu te iščem,
in ko Te bom našel,
se v življenju bom znašel,
do takrat cel svet raziščem!

O Tebi slavec mi poje,
lepoto Tvojo mi opisuje,
in ko Te v zvezde kuje,
v meni Srce zapoje.

Ta rima nima konca,
zemeljska ura ji ne priteče,
zanjo čas ne steče,
vse dokler se ne Zasliši Zven Zvonca!



CIN, CIN!!!






Jure Cegnar
9.6.2016.
Mavčiče.